1. Konkurenca za vire :Tuji organizmi lahko tekmujejo z domačimi vrstami za hrano, vodo, habitat in druge vire. Ta konkurenca lahko privede do upada, premika populacije ali celo izumrtja domačih vrst.
2. Uvedba bolezni in parazitov :Tuji organizmi lahko nosijo bolezni in zajedavce, ki morda niso prisotne v lokalnem okolju. Te bolezni se lahko hitro širijo med domačimi vrstami, kar povzroča upadanje populacije in moti ekološke interakcije.
3. Sprememba habitata :Tuji organizmi lahko spremenijo fizično okolje, ki lahko negativno vpliva na domače vrste. Na primer, invazivne rastline lahko presežejo domačo vegetacijo in spremenijo strukturo habitatov, kar zmanjša njihovo primernost za domače vrste.
4. Plenilstvo in rastlinojede :Nekateri tuji organizmi so lahko plenilci ali rastlinojedi, ki plenijo domače vrste. To lahko privede do upada v domačih populacijah in moti prehrambene mreže, kar vpliva na celoten ekosistem.
5. Hibridizacija :V nekaterih primerih se lahko tuji organizmi prepletajo z domačimi vrstami, kar ima za posledico hibridne potomce. To lahko privede do genetskega redčenja in izgube edinstvenih prilagoditev, zaradi katerih so domače vrste prožne na njihovo lokalno okolje.
6. Motnje funkcije ekosistema :Uvedba tujih organizmov lahko moti občutljivo ravnovesje ekosistemov. Lahko spremenijo cikle hranil, energijski pretok in druge procese ekosistema, kar vodi do kaskadnih negativnih učinkov na domače vrste in delovanje ekosistema.
7. Ekonomski vplivi :Prisotnost tujih organizmov ima lahko tudi gospodarske posledice. Na primer, invazivne vrste lahko poškodujejo kmetijske pridelke, gozdove in ribištvo, kar vodi do gospodarskih izgub in potrebe po dragih ukrepih za nadzor.
Na splošno lahko uvedba tujih organizmov znatno spremeni ekosisteme in ima daljnosežne posledice za domače vrste in dinamiko ekosistema. Zato ekologi poudarjajo pomen preprečevanja uvedbe tujih vrst in upravljanja njihovega prebivalstva, da bi zmanjšali svoje škodljive učinke na domačo biotsko raznovrstnost.