1. Slanost: Ocean voda je veliko bolj slana od sladke vode. Rečna postrv ni prilagojena za ravnanje z visoko raven soli. Njihova telesa so zasnovana tako, da uravnavajo njihovo notranjo vodno ravnovesje v sladki vodi, ledvice pa ne morejo učinkovito odstraniti odvečne soli iz krvnega obtoka.
2. Osmotski tlak: Visoka koncentracija soli v oceanski vodi skozi osmozo črpa vodo iz telesa postrvi. To lahko privede do dehidracije in smrti.
3. Plening: Ocean se pesti z večjimi plenilskimi ribami, ki bi rečne postrvi videli kot lahek obrok. Rečna postrv ni opremljena s potrebno obrambo ali prilagoditvami za preživetje v tem okolju.
4. Pomanjkanje primernega habitata: Rečna postrv potrebuje hladno, čisto, vodno bogato s kisikom z gramoznim dnom za drstišče. Ti pogoji so redki v odprtem oceanu.
5. Viri hrane: Rečne postrvi so predvsem žuželke, ki se prehranjujejo z žuželkami in drugimi majhnimi nevretenčarji. Ocean ima drugačen splet s hrano, rečna postrv pa bi se borila za iskanje dovolj virov hrane.
6. Konkurenca: Ocean je že dom raznolike palete ribjih vrst, ki so zelo prilagojene okolju. Rečna postrv bi se soočala z intenzivno konkurenco za hrano in vire.
Če povzamemo, so rečne postrvi fiziološko, vedenjsko in ekološko prilagojene sladkovodnim okoljem. Manjkajo jim prilagoditve, potrebne za preživetje v strožjih in bolj konkurenčnih razmerah oceana.