Preživetje v surovem puščavskem okolju
Kangurji so razvili niz fizičnih in vedenjskih prilagoditev, ki jim omogočajo preživetje v ekstremnih razmerah Simpsonove puščave.
Ohranjanje vode
Kangurji imajo specialno prilagojena nozdra, ki jim omogočata dihanje z zaprtimi usti, kar zmanjšuje izgubo vode. Lahko tudi reciklirajo vodo, nastalo med celično dihanjem, in tako najbolje izkoristijo vsako kapljico.
Prehrana in upiranje soli
Njihovi prebavni sistemi ekstrahirajo vodo iz nizkokakovostne pisaščine in upirajo hranila iz puščavske vegetacije, ki je pogosto revna z bistvenimi minerali.
Regulacija temperature
Kangurji iščejo senco v jamah, jamah ali vegetaciji med ekstremnim vstopom. Njihova velika ušesa pomagajo odvajati toplino s konvekcijo, zlasti proti hladnejšim površinam, npr. skala. Debela, grda dlaka jih tudi izolira pred visokimi temperaturami.
Izdržljivost in prehrana
Zgrajeni za skakanje, kangurji lahko prevozijo dolge razdalje v iskanju hrane in vode, hkrati pa varujejo energijo. So rastlinojedci, ki jedijo puščavske trave, liste in sukulente.
Vedenjski vzorci
Kangurji so najbolj aktivni v noči ali v hladnejših zjutraj in poznih popoldnevnih urah. Zmanjšujejo aktivnost in iščejo pristan med najvročejšimi deli dneva.