- Vpliv na okolje: Govedoreja zahteva velike količine zemlje, kar prispeva k krčenju gozdov in izgubi habitata. Nepravilno upravljanje lahko povzroči erozijo tal, onesnaženje vode in zmanjšano biotsko raznovrstnost. Govedo proizvaja tudi znatne količine metana, močnega toplogrednega plina.
- Skrbi za zdravje: Postopki koncentriranega krmljenja živali (CAFO) lahko povzročijo prekomerno uporabo antibiotikov, kar lahko prispeva k porastu bakterij, odpornih na antibiotike. Težave z ravnanjem z živinorejskimi odpadki lahko vplivajo tudi na kakovost zraka in vodne vire ter predstavljajo tveganje za zdravje ljudi.
- Poraba vode: Govedoreja je dejavnost, ki zahteva veliko vode. Ena sama krava lahko dnevno zaužije več litrov vode. V regijah, kjer je vode malo, lahko govedoreja tekmuje z drugimi uporabniki vode, kot so kmetijstvo in domače potrebe.
- Tekmovanje z divjimi živalmi: Govedoreja se pogosto pojavlja na območjih, ki so bila nekoč naravni habitati za divje živali. Konkurenca za pašne vire lahko vodi do konfliktov med govedom in domačimi živalmi, kar zmanjšuje biotsko raznovrstnost.
- Ekonomski pomisleki: Govedoreja je lahko kapitalsko intenzivna in zahteva znatne naložbe v zemljo, opremo in infrastrukturo. Nihanja cen in tržni pogoji lahko vplivajo tudi na donosnost govedoreje, zaradi česar je ranljivo za gospodarsko negotovost.
- Dobro počutje živali: Govedoreja velikega obsega lahko povzroči težave z dobrim počutjem živali, kot so prenatrpanost, pomanjkanje ustrezne veterinarske oskrbe in intenzivno zaprtje. Zaskrbljenost glede pravic živali in javni nadzor lahko škodita ugledu industrije.
Da bi odpravili te slabosti, se prakse trajnostne reje osredotočajo na zmanjšanje vplivov na okolje, spodbujanje dobrega počutja živali in zagotavljanje ekonomske upravičenosti govedoreje. Ti vključujejo rotacijsko pašo, izboljšanje ravnanja z odpadki, uporabo obnovljivih virov energije, izvajanje ohranitvenih ukrepov in dajanje prednosti humanim praksam ravnanja z živalmi.