Celične kulture :Znanstveniki lahko gojijo celice iz živih organizmov, kot so bakterije, kvasovke in celice sesalcev, v laboratorijskem okolju. Te celične kulture se lahko uporabljajo za preučevanje vrste bioloških procesov in testiranje učinkov različnih snovi, kot so zdravila ali toksini.
Modeli tkiv :Znanstveniki lahko ustvarijo tridimenzionalne modele tkiv z različnimi tehnikami, kot so organoidi, ograje in hidrogeli. Ti tkivni modeli se lahko uporabljajo za preučevanje razvoja in delovanja tkiv ter preizkušanje učinkov različnih snovi na tkiva.
Organoidi :Organoidi so miniaturni organi, vzgojeni v laboratoriju iz matičnih celic. Zagotavljajo bolj zapleten in realističen model strukture in delovanja organov v primerjavi s celičnimi kulturami, kar raziskovalcem omogoča preučevanje organsko specifičnih procesov in odzivov na različne pogoje.
Biomateriali :Znanstveniki lahko načrtujejo in preizkušajo različne biomateriale, kot so vsadki, sistemi za dostavo zdravil in tkivni odri. Ti biomateriali se pogosto uporabljajo v medicinskih aplikacijah in jih je treba oceniti glede njihove varnosti, združljivosti in učinkovitosti.
Okoljski vzorci :Znanstveniki lahko zbirajo in analizirajo vzorce okolja, kot so prst, voda in zrak, da ocenijo prisotnost in vpliv onesnaževal, mikroorganizmov ali drugih snovi.
Računalniške simulacije :Računalniške metode in matematično modeliranje je mogoče uporabiti za simulacijo in napovedovanje obnašanja in interakcij kompleksnih bioloških sistemov. Računalniške simulacije lahko zagotovijo vpogled v biološke procese in pomagajo raziskovalcem pri načrtovanju poskusov ali razvoju novih zdravil in zdravljenj.
Analiza podatkov :Znanstveniki lahko analizirajo velike količine podatkov iz eksperimentov, kliničnih preskušanj ali drugih virov z uporabo statističnih in računalniških metod. Analiza podatkov lahko identificira vzorce, odnose in trende, ki raziskovalcem pomagajo razumeti biološke procese ali razviti nove hipoteze za nadaljnje preiskave.