1. Hranjenje in iskanje hrane: Živali se za pridobivanje hrane poslužujejo različnih vedenj. Rastlinojedci se lahko pasejo na rastlinah, medtem ko mesojedci lovijo in plenijo druge živali. Mrhovinarji se prehranjujejo z mrtvimi ali razpadajočimi snovmi, nekatere živali pa lahko kažejo posebno vedenje prehranjevanja, kot je hranjenje z nektarjem pri kolibriju ali hranjenje s filtrom pri kitih.
2. Komunikacija: Živali komunicirajo med seboj z različnimi signali in znaki, kot so vokalizacija, govorica telesa, označevanje z vonjem in dotik. Komunikacija posameznikom omogoča interakcijo, izmenjavo informacij, privabljanje partnerjev, obrambo ozemelj in oblikovanje družbenih vezi.
3. Socialno vedenje: Mnoge živali so družbena bitja in tvorijo zapletene družbene strukture. Lahko živijo v skupinah ali kolonijah, sodelujejo pri lovu ali vzgoji potomcev ter sodelujejo pri družabnem negovanju, igri in konfliktih. Na družbeno vedenje vplivajo dejavniki, kot so hierarhija, sorodstvo, prevlada in vzajemnost.
4. Teritorialnost in domači domet: Nekatere živali vzpostavijo ozemlja ali ohranijo določena domača območja, ki jih branijo pred vsiljivci. Teritorialno vedenje lahko vključuje vokalizacijo, označevanje z vonjem, agresivno izkazovanje in neposredne spopade.
5. Selitev in širjenje: Številne živali se selijo in sezonsko potujejo na velike razdalje, da bi našle primerne habitate, vire hrane ali območja za razmnoževanje. Razpršitev se nanaša na premik posameznikov stran od njihove rojstne skupine ali populacije, da vzpostavijo nova ozemlja ali najdejo partnerja.
6. Dvorjenje in parjenje: Obnašanje dvorjenja se med vrstami zelo razlikuje, pogosto vključuje dovršeno prikazovanje, vokalizacijo in obrede za privabljanje potencialnih partnerjev. Strategije parjenja lahko vključujejo monogamijo, poligamijo in zaporedno poliandrijo.
7. Starševsko varstvo: Številne živali izkazujejo starševsko skrb in vlagajo sredstva v svoje potomce, da bi povečale svoje možnosti preživetja. Starševsko vedenje lahko vključuje gradnjo gnezd, valjenje jajčec, zagotavljanje hrane in zaščito mladičev pred plenilci.
8. Obramba in protipredatorsko vedenje: Živali uporabljajo različne strategije proti plenilcem, da ne bi postale plen, vključno s kamuflažo, opozorilnimi signali (kot so svetle barve ali vokalizacije), prevaro in skupinskimi obrambnimi mehanizmi.
9. Učenje in prilagajanje: Živali so se sposobne učiti in prilagajati okolju z različnimi procesi, vključno z asociativnim učenjem, učenjem z opazovanjem in navajanjem. Učenje omogoča živalim, da spremenijo svoje vedenje na podlagi preteklih izkušenj in novih informacij.
10. Igranje in raziskovanje: Igra je pogosta pri mnogih živalskih vrstah, zlasti v mladosti. Igrivo vedenje olajša socialno interakcijo, telesni in kognitivni razvoj ter raziskovalno učenje o okolju.
To vedenje je le bežen vpogled v neverjetno raznolikost in kompleksnost, ki jo opazimo v živalskem kraljestvu. Vedenje živali je obsežno področje študija, ki zagotavlja dragocene vpoglede v ekologijo, evolucijo in družbeno dinamiko različnih vrst.