* Podnebje :Podnebje v regiji ima lahko velik vpliv na vrsto kmetovanja, ki se lahko izvaja. Na primer, regije s toplim in vlažnim podnebjem so zelo primerne za gojenje tropskih poljščin, kot so banane in sladkorni trs, medtem ko so regije s hladnim in suhim podnebjem bolj primerne za gojenje poljščin v zmernem pasu, kot sta pšenica in koruza.
* Tla :Tudi tla v regiji imajo lahko velik vpliv na kmetovanje. Na primer, tla, ki so bogata s hranili, so bolj rodovitna in lahko proizvedejo večji pridelek kot tla, ki so revna s hranili.
* Voda :Razpoložljivost vode je bistvena za kmetovanje. Regije z veliko oskrbo z vodo lahko gojijo več različnih poljščin kot regije z omejeno oskrbo z vodo.
* Topografija :Topografija regije lahko vpliva tudi na kmetijstvo. Na primer, regije z ravninsko pokrajino je lažje obdelovati kot regije s hribovito ali gorato pokrajino.
Podnebje
Podnebje ima lahko poleg neposrednih vplivov na kmetovanje tudi posredne vplive. Podnebne spremembe lahko na primer povzročijo spremembe v razširjenosti škodljivcev in bolezni, kar lahko posledično vpliva na pridelek. Podnebne spremembe lahko povzročijo tudi spremembe v pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov, kot so suše, poplave in neurja, ki lahko poškodujejo pridelke in motijo kmetijsko delovanje.
Na splošno imata geografija in podnebje pomembno vlogo pri določanju vrste kmetovanja, ki se lahko izvaja v regiji. Z razumevanjem geografskih in podnebnih razmer v regiji se lahko kmetje premišljeno odločajo o pridelkih, ki jih gojijo, in kmetijskih praksah, ki jih uporabljajo.