Zadrževanje ogljika: Drevesa absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja in ga shranijo v svojih deblih, vejah in listih. Pretvorba poljščin in pašnikov v gozdove bi povečala količino ogljika, ki se veže v tleh in vegetaciji, in tako izravnala nekatere emisije zaradi izgorevanja fosilnih goriv.
Biotska raznovrstnost: Gozdovi podpirajo široko paleto rastlinskega in živalskega sveta. Pretvarjanje posevkov in pašnikov v gozdove bi povečalo količino habitata, ki je na voljo za divje živali, kar bi pripomoglo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Kakovost vode: Gozdovi pomagajo pri filtriranju in čiščenju vode ter zmanjšujejo količino usedlin in hranil, ki vstopijo v vodne poti. Pretvorba posevkov in pašnikov v gozdove bi izboljšala kakovost vode, zaradi česar bi bila varnejša za pitje, kopanje in ribolov.
Erozija tal: Drevesa pomagajo zadrževati prst na mestu in zmanjšujejo količino erozije, ki se pojavi. Spreminjanje posevkov in pašnikov v gozdove bi zmanjšalo erozijo tal in pomagalo ohraniti produktivnost zemlje.
Onesnaženost zraka: Drevesa pomagajo pri odstranjevanju onesnaževal iz zraka, kot so ozon, dušikov dioksid in trdni delci. Pretvorba posevkov in pašnikov v gozdove bi zmanjšala onesnaženost zraka in izboljšala javno zdravje.
Poleg teh okoljskih koristi bi lahko pretvorba posevkov in pašnikov v gozdove prinesla tudi gospodarske koristi. Na primer, gozdovi lahko zagotovijo les, drva in druge gozdne proizvode, ki jih je mogoče prodati za dobiček. Gozdovi lahko pritegnejo tudi turiste in ustvarijo prihodke lokalnim podjetjem.
Na splošno bi pretvorba 25 odstotkov ali manj posevkov in pašnikov v ZDA v gozdove z avtohtonimi drevesi imela številne pozitivne koristi za okolje in gospodarstvo.