1. Veliki, pisani kljuni :Tukani so znani po svojih nesorazmerno velikih in barvitih kljunih. Ti kljuni niso samo za razkazovanje, ampak opravljajo več bistvenih funkcij. V prvi vrsti pomagajo tukanom doseči sadje in jagode, ki rastejo na konicah tankih vej, kjer manjše ptice ne morejo zlahka dostopati do njih. Nazobčani robovi njihovih kljunov jim omogočajo, da učinkovito primejo in trgajo sadeže. Poleg tega svetle barve njihovih kljunov pomagajo pri privlačnosti partnerjev in odvračajo plenilce.
2. Lahki kljuni :Kljub svoji velikosti so tukanovi kljuni presenetljivo lahki, zahvaljujoč strukturi, podobni satju. Ta prilagoditev jim omogoča hitro in enostavno manevriranje z glavo med iskanjem hrane. Lahki kljuni prav tako pomagajo zmanjšati porabo energije med letom.
3. Močna stopala in kremplji :Tukani imajo močna stopala in ostre kremplje, ki jim omogočajo, da se varno oprimejo drevesnih vej. Večino časa preživijo na vejah in uporabljajo noge za navigacijo med drevesi. Kremplji pomagajo tudi pri plezanju in iskanju hrane.
4. Prehrana na osnovi sadja :Tukani se prehranjujejo predvsem s sadjem, zaradi česar so bistveni raznašalci semen v svojih ekosistemih. Njihova prehrana vključuje široko paleto sadja, kot so banane, fige, papaja in jagodičevje. Občasno uživajo tudi žuželke, kuščarje in majhne nevretenčarje.
5. Vokalna komunikacija :Tukani so znani po svojih izrazitih vokalizacijah, ki igrajo ključno vlogo pri komunikaciji. Proizvajajo različne zvoke, vključno s hupanjem, krohotanjem in klepetanjem, da pritegnejo partnerje, branijo ozemlja in ostanejo v stiku z drugimi člani svoje jate.
6. Kooperativna vzreja :Nekatere vrste tukanov kažejo kooperativno vzrejo, kjer več posameznikov, običajno vključno s starši, brati in sestrami ter potomci, sodeluje pri vzgoji mladičev. Ta skupna prizadevanja povečujejo možnosti za preživetje in reproduktivni uspeh v njihovih konkurenčnih gozdnih okoljih.
7. Kamuflažno perje :Čeprav so tukani živahni in barviti, njihovo perje zagotavlja tudi kamuflažo v krošnjah gozda. Njihovo zeleno in modro perje se zlije z okoliškim listjem, zaradi česar so plenilci manj vidni.
Te prilagoditve skupno omogočajo tukanom, da uspevajo v svojih naravnih habitatih, kjer igrajo ključno vlogo kot raznašalci sadja in prispevajo k ekološkemu ravnovesju tropskih deževnih gozdov.