1. Izguba biotske raznovrstnosti :Izumrtje zmanjšuje celotno biotsko raznovrstnost planeta, kar zmanjšuje raznolikost življenjskih oblik in genetska raznolikost. Ta izguba ima lahko kaskadne učinke v celotnem ekosistemu.
2. Ekološko neravnovesje :Izumiranje lahko moti občutljivo ravnovesje ekosistemov. Vsaka vrsta ima v svojem habitatu posebno vlogo, njegovo izginotje pa lahko pusti praznino, ki je druge vrste morda ne bodo mogle zapolniti. To lahko privede do populacijskih eksplozij nekaterih vrst, konkurence za vire in premik v celotnem spletu s hrano.
3. sprememba habitata :Izguba vrste lahko spremeni fizične in biološke pogoje svojega habitata. Na primer, če rastlinska vrsta izumrla, lahko pusti gole obliže zemlje, dovzetnih za erozijo ali invazijo s strani tujerodne vrste.
4. Vpliv na prehranske verige in mreže :Izumiranje lahko moti pretok energije in hranil skozi prehranske verige in mreže. Če ključna vrsta na določeni trofični ravni izgine, ima lahko učinke na druge vrste, ki so odvisne od nje za hrano ali druge vire.
5. Izguba ekosistemskih storitev :Mnoge vrste nudijo bistvene ekosistemske storitve, ki koristijo ljudem in planetu. Na primer, opraševalci prispevajo k razmnoževanju rastlin in kmetijskih pridelkih, medtem ko mangrovi ščitijo obalne črte pred erozijo in nevihtnimi sunki. Izumrtje lahko privede do izgube teh vitalnih storitev.
6. Populacijski upad odvisnih vrst :Če je vrsta močno odvisna od drugega za preživetje, lahko njegovo izumrtje povzroči upad populacije ali celo izumrtje odvisnih vrst. To še posebej velja za specializirane plenilce, zajedavce ali medsebojne odnose.
7. Dolgoročni evolucijski vpliv :Dogodki izumrtja imajo lahko dolgotrajne evolucijske posledice. Izguba nekaterih vrst lahko spremeni selektivne pritiske in oblikuje prihodnjo usmeritev evolucije znotraj ekosistema.
8. Potencialni človeški vpliv :Človeške družbe lahko tudi neposredno ali posredno vplivajo izumrtje vrst, zlasti tista, ki se zanašajo na nekatere vrste za hrano, medicino ali druge vire.
9. Etični in ohranitveni pomisleki :Izumiranje odpira etična vprašanja o človeški odgovornosti pri zaščiti biotske raznovrstnosti. Poudarja pomembnost prizadevanj za ohranjanje in trajnostne prakse za ohranjanje vrst in ohranjanje ekološke celovitosti.
10. Potencialni domino učinek :V nekaterih primerih lahko izumrtje posamezne vrste sproži verižno reakcijo izumrtja zaradi medsebojne povezanosti ekosistemov. Ta pojav je znan kot "trofična kaskada" ali "koeksinko".
Dogodki izumrtja so nepopravljivi in imajo lahko daljnosežne posledice za ekosisteme, biotsko raznovrstnost in človeško počutje. Preprečevanje izumrtja in zaščita ogroženih vrst je ključnega pomena za ohranjanje stabilnosti in odpornosti ekosistemov planeta.