Izumrtje vrste ima globoke in široke posledice za ekosisteme in okolje. Ključni vplivi vključujejo:
Izguba biotske raznovrstnosti: Izumrtje zmanjšuje raznovrstnost življenjskih oblik in gensko raznovrstnost na Zemlji.
Ekološko neravnotežje: Vsaka vrsta zapolni specifično vlogo. Njeno izginjenje lahko pustí praznino, sproži populacijske eksplozije in premakne cele hranilne mreže.
Sprememba habitatov: Izguba rastlinske vrste, na primer, lahko ustvari golega tla, ranljivo na erozijo ali tujerodne vrste.
Motene hranilne verige: Izumrtje prekinje pretok energije in snovi, vpliva na vrste, ki odvisijo od izginjega organizma za hrano ali vire.
Izguba ekosistemskih storitev: Opraševalci, mangrovi in druge vrste nudijo storitve, kot so pridelava pridelkov in zaščita obal, ki izginjajo skupaj z njimi.
Upad odvisnih vrst: Specializirani plenilci, paraziti ali mutualisti lahko upadejo ali izumrejo, ko njihova žrtev ali gostitelj izginja.
Dolgoročni evolucijski vpliv: Izumrtje spreminja selektivne pritiske in oblikuje prihodnje evolucijske trajektorije.
Človeški vpliv: Družbe, ki odvisijo od vrst za hrano, medicino ali vire, so neposredno prizadete.
Etične skrb: Izumrtje dvigne vprašanja o človeški odgovornosti za zaščito biotske raznovrstnosti.
Domino učinek: Eno izumrtje lahko sproži koizumrtja v prepletenih ekosistemih, znano kot trofični kaskadi.
Izumrtje je neobrnljivo in lahko ima dalečsežne posledice, kar naredi ohranjanje nujno za stabilnost ekosistemov.