1. Previdna paša:Brumbies so prosto obvladani konji, ki pogosto tekmujejo z domačimi divjimi živalmi, živino in celo divjimi kamelami za hrano in vodne vire. Lahko preplavijo pašnike, kar vodi v erozijo tal, izgubo biotske raznovrstnosti in razgradnjo ekosistemov. Njihovo pašo lahko prispeva tudi k širjenju invazivnih rastlinskih vrst.
2. Vegetacijska škoda:Brumbies lahko povzroči znatno škodo domači flori s poteptanjem in prehranjevanjem rastlin. Lahko se selektivno prehranjujejo z določenimi rastlinskimi vrstami, kar vpliva na njihovo rast, razmnoževanje in splošno ekološko ravnovesje. To lahko moti naravne ekosisteme in še dodatno ogroža ogrožene ali občutljive rastlinske vrste.
3. Uničenje habitatov:Brumbies se ponavadi zbirajo v bližini vodnih virov in obrežnih območij, kjer lahko povzročijo znatno uničenje habitata. Lahko potegnejo banke, poškodujejo rastlinje po vodnih poteh in povečajo usedline, kar negativno vpliva na kakovost vode in vodne ekosisteme.
4. Erozija in zbiranje tal:Brumbijeva kopita lahko povzročijo zbiranje tal, zlasti v krhkih ali občutljivih okoljih. To zmanjšuje sposobnost tal, da absorbira in zadrži vodo, kar vodi do povečanega odtoka in erozije. Sčasoma lahko to povzroči izgubo zgornjega tla, degradacijo zemlje in povečano dovzetnost za dezertifikacijo.
5. Širjenje bolezni:Brumbije lahko prenašajo in širijo bolezni na domače divje živali in domače živali. Prav tako lahko prenašajo parazite in olajšajo razprševanje invazivnih rastlinskih semen skozi svoje prebavne sisteme, kar še dodatno prispeva k ekološkim motnjam.
6. Konkurenca z domačimi vrstami:Brumbies tekmujejo z domačimi rastlinojedimi viri, kot sta hrana in habitat. To tekmovanje lahko privede do premika domačih vrst in moti občutljivo ravnovesje ekosistemov. V nekaterih primerih lahko Brumbies celo plenijo ali nadlegujejo domače živali, kar še bolj zmanjša biotsko raznovrstnost.
Ti dejavniki skupaj prispevajo k razvrstitvi Brumbies kot škodljivcev v nekaterih regijah. Njihove strategije upravljanja in nadzora so pogosto potrebne za zaščito domačih ekosistemov in ohranjanje ekološkega ravnovesja na območjih, kjer so postale prenaseljene ali povzročale pomembne vplive na okolje.