Invazivne vrste imajo pogosto agresivno vedenje, visoke stopnje razmnoževanja in nizko toleranco do plenilcev ali konkurentov, kar jim omogoča, da izkoristijo lokalne razmere. Te vrste lahko negativno vplivajo na domače vrste, tako da jih presežejo za vire, kot sta hrana in habitat ter s prenosom bolezni ali parazitov. Invazivne vrste lahko na globoke načine spremenijo tudi strukturo in delovanje ekosistemov, motijo naravne mreže za hrano, spreminjajo kolesarjenje s hranili in povečajo tveganje za divje požare.
Bioinvazije se lahko pojavijo naravno s selitvijo ali razpršitvijo vrst z enega območja na drugega. Vendar imajo človeške dejavnosti pomembno vlogo pri olajšanju bioinvacij. Mednarodna trgovina, prevoz in turizem lahko nehote uvedejo tujerodne vrste v nova okolja, kjer lahko uspevajo in postanejo invazivni. Drugi dejavniki, ki prispevajo k bioinvazijam, vključujejo spreminjanje habitatov, podnebne spremembe in onesnaževanje.
Preprečevanje bioinvacij zahteva večplasten pristop, ki vključuje mednarodno sodelovanje, strog nadzor meje, ozaveščenost javnosti in učinkovite karantenske ukrepe. Zgodnje odkrivanje in hiter odziv na nove okužbe sta ključnega pomena za njihovo širjenje in zmanjšanje njihovih vplivov.