1. Zdravstvena anamneza in fizični pregled:
- Zdravnik bo vprašal o posameznikovi anamnezi, vključno z morebitnimi pomembnimi simptomi, kot so progresivna šibkost in okorelost nog, težave pri hoji, težave z uriniranjem ali senzorične spremembe.
- Natančen fizični pregled bo ocenil mišični tonus, moč, reflekse, koordinacijo in senzorično funkcijo, zlasti spodnjih okončin.
2. Krvni testi:
- Opravijo se lahko različni krvni testi, da se izključijo drugi možni vzroki simptomov in poiščejo specifični markerji, povezani s TSP.
- Testi lahko vključujejo popolno krvno sliko, hitrost sedimentacije eritrocitov, C-reaktivni protein in serološke teste za okužbe, kot sta humani T-limfotropni virus tipa 1 (HTLV-1) in HIV.
3. Analiza cerebrospinalne tekočine (likvorja):
- Izvede se lahko lumbalna punkcija za zbiranje cerebrospinalne tekočine (CSF) iz hrbteničnega kanala.
- Analiza cerebrospinalne tekočine lahko razkrije nenormalnosti, kot so povišane ravni beljakovin, povečano število belih krvnih celic ali prisotnost oligoklonalnih trakov, kar lahko kaže na vnetje ali poškodbo centralnega živčnega sistema.
4. Slikanje hrbtenice z magnetno resonanco (MRI):
- MRI hrbtenice, zlasti torakalne regije, je ključna pri diagnosticiranju TSP.
- MRI lahko pokaže značilne lezije ali nepravilnosti v hrbtenjači, kot so vnetje, oteklina ali brazgotine, ki lahko vplivajo na delovanje živcev.
5. Nevrofiziološke študije:
- Elektrofiziološke preiskave, kot so elektromiografija (EMG) in študije živčnega prevoda, se lahko izvajajo za oceno delovanja perifernih živcev in mišic.
- Nenormalnosti živčne prevodnosti ali mišičnih odzivov lahko pomagajo razlikovati TSP od drugih nevroloških stanj.
6. Biopsija:
- V nekaterih primerih bo morda potrebna biopsija prizadetega živčnega tkiva za potrditev diagnoze TSP.
- Majhen vzorec živčnega tkiva se pridobi s postopkom biopsije in pregleda pod mikroskopom, da se poiščejo specifične patološke spremembe.
7. Molekularno testiranje:
- Molekularno testiranje, kot je verižna reakcija s polimerazo (PCR) ali sekvenciranje naslednje generacije (NGS), se lahko izvede na vzorcih krvi ali cerebrospinalne tekočine, da se identificirajo genetske mutacije ali virusne okužbe, povezane s TSP, kot je HTLV-1.
Diagnoza TSP temelji na kombinaciji bolnikovih simptomov, fizičnih izvidov, rezultatov laboratorijskih testov in slikovnih študij. Za natančno diagnozo in zdravljenje tropske spastične parapareze je pogosto potreben multidisciplinarni pristop, ki vključuje nevrologe, specialiste za nalezljive bolezni in radiologe.