Jegulje imajo različne potrebe po zavetiščih, odvisno od vrste in življenjske stopnje.
Zgodnje življenje
Ličinke (leptocephalus): Te živijo v odprtem oceanu in plavajo s toki, hranijo se s planktonom. V tej stopnji ne potrebujejo specifičnega zavetišča.
Mladi jegulji (elvers): Ko dosežejo obalna območja, mladi jegulji potrebujejo zaščito pred plenilci in elementi. Pogosto iščejo zavetišče v:
- Estuarijih, kjer mešana voda nudí zaščito in hrano.
- Razpokah pod kamni in nečistostmi.
- Travnatih poljanah v morju.
Odrasla jegulja
Sladkovodna jegulja: Lahko uporabljajo rovove v mehkem sedimentu, prostore pod kamni in debli, jame, polne debelce in včasih opuštene človeške strukture, kot so cevi ali stari štirni.
Slanovodna jegulja: Te pogosto iščejo uteh v koralnih grebenih, travnatih poljanah, skaličatih razpokah, jamah in ladjskih ostankih ali umetnih grebenih.
Ključni vidiki
Zavetišče je bistveno za zaščito pred plenilci. Kakovost vode in bližina virov hrane so prav tako pomembni. Idealno zavetišče je odvisno od vrste, življenjske stopnje in habitata.