1. Zgodnji kiti in delfini:
V zgodnjem terciarnem obdobju, znanem kot paleocenska in eocenska doba, so kiti in delfini prehajali iz kopenskih sesalcev v popolnoma vodna bitja. Archaeoceti, ki veljajo za najzgodnejše kite, so še vedno ohranili zadnje okončine, vendar so se že prilagodili morskemu načinu življenja. Nekateri pomembni primeri vključujejo Pakicetus, Ambulocetus in Basilosaurus.
2. Kitovi kiti (Mysticeti):
V miocenski dobi (pred 23 milijoni do 5 milijoni let) so se pojavili usati kiti ali mistiketi. Ti kiti, za katere je značilna prisotnost balenskih plošč namesto zob, so uspevali v različnih oceanskih okoljih. Nekateri znani misticeti iz terciarnega obdobja so Balaenoptera (modri kiti, kiti plavuti), Eschrichtius (sivi kiti) in Megaptera (kiti grbavci).
3. Zobati kiti (Odontoceti):
V terciarnem obdobju je prišlo tudi do diverzifikacije zobatih kitov ali odontocetov, ki vključujejo delfine, pliskavke in kitove. Ti kiti so se zanašali na eholokacijo in posebne zobe za lov in navigacijo v širnih oceanih. Pomembni primeri iz tega obdobja so Kentriodon, Xenorophus in Squalodon.
4. Geografska porazdelitev:
V terciarnem obdobju so kiti naseljevali širok razpon geografskih lokacij, vključno z morjem Tetis, Tihim oceanom in plitvimi morji, ki so pokrivala dele sodobne Evrope, Azije in Severne Amerike. Na njihovo porazdelitev so vplivali dejavniki, kot so razpoložljivost hrane, podnebne razmere in konkurenca drugih morskih plenilcev.
Če povzamemo, v terciarnem obdobju so kiti doživeli pomembne evolucijske preobrazbe in se razširili v različne skupine, kot so usati kiti in zobati kiti. Naselili so različna oceanska okolja in igrali ključno vlogo v morskih ekosistemih svojega časa.