Človeške dejavnosti so značilno prispevale k ogroženosti različnih vrst po svetu:
Izguba in fragmentacija habitata
Počistitev gozdov, pretvorba travnikov v kmetijska zemljišča in urbanizacija uničujejo in fragmentirajo naravne habitate, zmanjšujejo območje za življenje, prehrano in razmnoževanje vrst.
Prekomerno izkoriščanje
Prekomerno lovstvo, ribištvo in nezakonita trgovina z divjadjo hudouradno praznijo vrste. Živali so ciljane zaradi delov telesa, kot so slonovini in nosorožji rogi.
Uvajanje vtujenih vrst
Tujerodne vrste, uvedene s strani ljudi, lahko prekonkurenčirajo domače vrste za vire, širijo bolezni in grabejo domače divjadi, ogrozajo endemske vrste.
Onesnaženje
Onesnaževalci iz industrijskih dejavnosti, kmetijstva in gospodinjskih odpadkov onesnažujejo vodo, tla in zrak, povzročajo zdravstvene težave in smrt pri divjadi ter motijo ekosisteme in hranilne verige.
Podnebne spremembe
Človeško povzročene podnebne spremembe spreminjajo vremevzorce, povzročajo naraščanje morskega nivoja in spreminjajo ekosisteme. Mnoge vrste se ne morejo dovolj hitro prilagoditi hitrim spremenam.
Človeško-divjad konflikt
Kot se človeške populacije širijo v habitate divjadi, nastajajo konflikti. Živali morda bodo usmrščene v odvetju za grožnje živini ali človeški varnosti.
Nezadostna ohranitvena napora
Nezadostna ohranitvena ukrepa ali neizvajanje predpisov lahko vodi v praznjenje vrst, vključno z manjkajočimi zaščitenimi območji, nezadostnimi protipočinskimi ukrepi in neučinkovitim upravljanjem populacij.
Odpravljanje teh vplivov zahteva kolektivne napore vlad, organizacij in posameznikov za varstvo in ohranjanje ogroženih vrst skozi zaščitena območja, trajne prakse, urejeno trgovino z divjadjo, nadzor onesnaženja, upočasnitev podnebnih sprememb in javno ozaveščanje.