Končna posledica nenehnega upada populacije je izumrtje vrste. Izumrtje se zgodi, ko število osebkov v populaciji postane tako majhno, da se vrsta ne more več razmnoževati ali preživeti v svojem okolju.
Izguba genetske raznolikosti:
Ko se zmanjša velikost populacije ogrožene vrste, se zmanjša tudi njena genetska raznolikost. Genetska raznolikost je bistvenega pomena za sposobnost vrst, da se prilagodijo okoljskim spremembam in boleznim. Pomanjkanje genetske raznovrstnosti lahko poveča tveganje za izumrtje.
Ekološko neravnovesje:
Izginotje vrste lahko pomembno vpliva na ekosistem, v katerem živi. Vsaka vrsta igra posebno vlogo v prehranjevalni verigi in izguba ene vrste lahko moti celoten ekosistem. To ima lahko kaskadne učinke na druge vrste in celo povzroči izumrtje drugih vrst, ki so odvisne od ogrožene vrste.
Širjenje bolezni:
Zaradi majhne velikosti populacije je vrsta lahko bolj ranljiva za nalezljive bolezni. Nalezljive bolezni se lahko hitro širijo skozi majhno populacijo in z omejeno genetsko raznolikostjo vrsta morda nima potrebne imunske obrambe za boj proti tem boleznim.
Izguba habitata in razdrobljenost:
Izguba habitata in razdrobljenost pogosto spremljata upadanje populacije. Ko se populacija vrste zmanjša, se lahko zmanjša tudi velikost njenega območja. To lahko povzroči izgubo in razdrobljenost življenjskega prostora vrste, kar še poslabša upad populacije in poveča tveganje za izumrtje.