Nadaljnji upad populacije lahko privede do:
- Izumrtja: Vrsta postane premajhna za razmnoževanje ali preživetje.
- Izgube genske raznovrstnosti: Manjše populacije imajo manjši potencial za prilagoditev spremembam in boleznim.
- Ekoško neravnotežje: Izguba ene vrste lahko moti hranilne verige in povzroči nadaljnja izumrtja.
- Širjenje bolezni: Majhne populacije so bolj ranljive do epidemije zaradi omejene imunske raznovrstnosti.
- Izguba in fragmentacija habitata: Upad arealov zmanjšuje in izolira habitate, kar poslabša upad.
Ti dejavniki lahko ustvarijo izumrtja vortex, ki je težko obrniti.