1. Izguba habitata: Glavni vzrok za upad populacije črnonogega dihurja je bilo uničenje njihovega travniškega habitata v preriji. Spreminjanje teh zemljišč za kmetijstvo, urbanizacijo in razvoj virov je povzročilo znatno zmanjšanje razpoložljivega habitata za prerijske pse in posledično za črnonoge dihurje.
2. Zastrupitev: Programi nadzora plenilcev, ki jih je sponzorirala vlada in so bili namenjeni izkoreninjenju prerijskih psov, so pogosto vključevali uporabo strupov, kot sta strihnin in cianid. Ti strupi so bili uporabljeni v rovih prerijskih psov in so pogosto prizadeli neciljne vrste, kot je črnonogi beli dihur, kar je povzročilo zmanjšanje njihovega števila.
3. Bolezen: Silvatična kuga, bolezen, ki jo povzroča bakterija *Yersinia pestis*, je zelo nalezljiva med črnonogimi belimi dihurji in je povzročila močno zmanjšanje populacije. Čeprav izvira iz nekaterih območij Severne Amerike, so bolezen razširili evropski naseljenci in njihova živina. Dovzetnost črnonogih belih dihurjev za kugo je eden glavnih dejavnikov, ki omejuje njihovo okrevanje.
4. Lov in past: Črnonogi dihur je bil v preteklosti lovljen in ujet v pasti predvsem zaradi krzna. To ni bistveno prispevalo k njihovi ogroženosti, je pa prispevalo k kumulativnemu vplivu drugih dejavnikov.
5. Konkurenca in plenilstvo: Spremembe v prerijskem ekosistemu, kot je upad prerijskih psov in vdor kojotov, so vplivale na črnonoge dihurje. Kojoti in domači psi plenijo črnonoge dihurje, medtem ko zmanjšanje kolonij prerijskih psov vpliva na razpoložljivost primernih rovov, hrane in pokrova za bele dihurje.
Vložena so bila prizadevanja za ohranitev in obnovitev črnonogega dihurja s programi vzreje v ujetništvu, ponovnimi naselitvami in pobudami za ohranjanje habitata. Vendar pa zaradi nenehnih izzivov, ki jih predstavljajo izguba habitata, bolezni in plenilstvo, ostaja vrsta kritično ogrožena in ranljiva za nadaljnje upadanje populacije.