Izguba in razdrobljenost habitata: Uničenje habitatov lemurjev zaradi krčenja gozdov, rudarjenja in širjenja kmetijstva je ena največjih groženj, s katerimi se soočajo ti primati. Ker se njihovi življenjski prostori krčijo in postajajo razdrobljeni, imajo lemurji manj prostora za pohajkovanje, iskanje hrane in razmnoževanje.
Lov in krivolov: Lemurje lovijo zaradi mesa, krzna in kot hišne ljubljenčke. Ta nezakonita dejavnost je še posebej škodljiva za ogrožene vrste lemurjev in lahko povzroči njihovo lokalno izumrtje.
Podnebne spremembe: Madagaskar doživlja posledice podnebnih sprememb, kot so naraščajoče temperature in spremenjeni vzorci padavin. Te spremembe vplivajo na življenjske prostore lemurjev in razpoložljivost virov hrane, zaradi česar jim je težko preživeti in se razmnoževati.
Uvedeni plenilci: Naselitev tujerodnih vrst, kot so mačke, psi in mungosi, je prav tako negativno vplivala na populacije lemurjev. Ti plenilci lahko plenijo lemurje, kar vodi do povečane stopnje umrljivosti.
Bolezen: Lemurji so dovzetni tudi za bolezni, ki se lahko prenašajo z ljudi ali drugih živali. Nekatere od teh bolezni lahko povzročijo resne bolezni in celo smrt med populacijo lemurjev.
Obravnavanje teh groženj in ohranjanje habitatov lemurjev sta ključnega pomena za preživetje teh edinstvenih primatov in biotske raznovrstnosti Madagaskarja. Prizadevanja za ohranitev, kot so zaščita habitatov, trajnostne gozdarske prakse, boj proti nezakonitemu lovu in trgovini ter ozaveščanje, so ključnega pomena za zagotovitev dolgoročnega preživetja vrst lemurjev.