1. Hemotaksa
Patogeni ali celični ostanki sproščajo kemokine in citokine, ki privabijo makrofage na mesto infekcije ali poškodbe.
2. Adhezija
Makrofagi se z specifičnimi receptorji na celični membrane prilepitejo k patogenu ali poškodovanemu tkivu.
3. Fagocitoza
Makrofag raztegne psevdpodije, ki obkrozijo patogen in se združijo v membranasto komoro, imenovano fagozom.
4. Združevanje fagozoma in lizozoma
Fagozom se združi z lizozomom, ki vsebuje travarne encime, in tvori fagolizozom.
5. Zakisanje in encimatska razgradnja
Fagolizozom postane močno kisel (okoli pH 5,0), kar aktivira encime, kot so proteaze, lipaze in nukleaze, ki razkrojijo patogen.
6. Ubijanje in razgradnja
Kislo okolje in encimi ubijejo in razgradijo patogen. Makrofagi lahko proizvedejo tudi reaktivne kisikov in dušikov spojine za dodatno uničenje.
7. Predstavitev antigenov
Po razgradnji so fragmenti patogenov predstavljeni na površini makrofaga za prepoznavanje s T limfociti, kar podpira prilagodljivi imunski odziv.
8. Ekocitoza in sproščanje
Makrofagi lahko izločijo netravljen material z ekocitozo, kar pomaga pri odstranjevanju ostankov in sproščanju signalnih molekul, ki privabijo druge imunske celice.