Konkurenca:
* Natečaj virov: Obe vrsti se lahko potegujeta za enake vire, kot so hrana, voda, zavetišče ali gnezdenja. Bolj podobne njihove potrebe, bolj intenzivna je konkurenca. To lahko privede do tega, da ena vrsta presega drugo, ali do obeh vrst, ki se prilagajata za uporabo nekoliko drugačnih virov.
* Interspecifična konkurenca: To je konkurenca med različnimi vrstami. Rezultat je odvisen od relativne kondicije vsake vrste, na katero lahko vplivajo dejavniki, kot so:
* Obilje: Če je ena vrsta bolj obilna, bo morda lahko izpeljala drugo za vire.
* Reproduktivna hitrost: Vrsta, ki se hitreje reproducira, bo morda lažje preživela konkurenco.
* Učinkovitost: Vrsta, ki je učinkovitejša pri pridobivanju virov, ima lahko prednost.
Sobivanje:
* Razdelitev virov: Vrste se lahko razvijajo tako, da se specializirajo za različne vire, kar zmanjšuje konkurenco. Na primer, različne vrste ptic se lahko specializirajo za različne vrste žuželk ali uporabljajo različne dele drevesa za gnezdenje.
* Premik znakov: Vrste lahko razvijajo razlike v fizičnih ali vedenjskih značilnostih, ki zmanjšujejo konkurenco. To bi lahko vključevalo spremembe v prehrani, telesni velikosti ali celo parjenju.
* Vzajemnost: V nekaterih primerih lahko dve vrsti razvijeta obojestransko koristno razmerje, na primer čistejše ribe, ki odstranjujejo parazite iz večje ribe.
Plening:
* Predator-PREY interakcije: Ena vrsta lahko postane plen za drugo. To lahko privede do nihanj populacije, kot cikel populacije plenilcev in plena.
Druge možnosti:
* Prenos bolezni: Če so vrste tesno povezane, so lahko dovzetne za iste bolezni.
* Hibridizacija: V nekaterih primerih se lahko podobne vrste prepletajo, kar vodi do nastanka novih hibridnih vrst.
Rezultat je odvisen od:
* Stopnja podobnosti: Bolj podobne vrste, večji je potencial za konkurenco.
* Obilje virov: Če je sredstev malo, bo konkurenca bolj intenzivna.
* Konkurenčna sposobnost vsake vrste: Vrsta, ki je učinkovitejša pri pridobivanju virov, bodo uspešnejša.
* Prisotnost drugih dejavnikov: Plenilci, bolezni in spremembe v okolju lahko vplivajo tudi na rezultat.
Primeri:
* levi in leopardi: Te velike mačke delijo habitate v Afriki in pogosto tekmujejo za plen. Leopardi so manjši in bolj gibčni, kar jim omogoča, da lovijo na drevesih, levi pa so večji in bolj družabni, kar jim omogoča, da odstranijo večji plen. Ta primer ponazarja razdelitev virov.
* Rdeče veverice in sive veverice: Sive veverice so večje in bolj agresivne in imajo na številnih območjih izpuščene rdeče veverice. To ponazarja medvrstno konkurenco.
Na splošno je interakcija med dvema podobnimi živalima, ki si delita habitat, lahko zapletena in dinamična. Rezultat je odvisen od določenih vrst in okoljskih pogojev.