Izguba biotske raznovrstnosti:Uvedene vrste lahko izpeljejo domače vrste za vire, kot sta hrana in habitat, kar vodi v upad prebivalstva in potencialno izumrtje. Na primer, uvedba evropskega zajca v poznem 18. stoletju je zaradi njegovega grozljivega apetita bistveno vplivala na avstralske rastlinske skupnosti.
Sprememba in razgradnja habitatov:Mnoge uvedene vrste imajo različne ekološke vloge kot domače vrste, ki lahko motijo procese ekosistema. Na primer, divji prašiči spreminjajo strukturo tal s kopanjem, kar vpliva na rast vegetacije in zadrževanje vode. Poleg tega lahko invazivne rastline nadomestijo domačo vegetacijo in spreminjajo habitate, ki so ključne za domače prostoživeče živali.
Prenos bolezni:Uvedene vrste lahko prenašajo in prenašajo bolezni in zajedavce, ki škodujejo domačim vrstam. Na primer, uvedba trske krastače v tridesetih letih prejšnjega stoletja je privedla do upada vrst domačih žab zaradi glivične bolezni, ki jo je nosila krastača.
Plening in konkurenca:Uvedeni plenilci lahko močno vplivajo na domače vrste. Uvedba divjih mačk, lisic in psov je imela uničujoče učinke na domače avstralske sesalce, ptice in plazilce. Uvedene rastlinojede lahko tudi zaidejo domače rastlinojede za prehranske vire.
Hibridizacija in genetska introgresija:V nekaterih primerih se lahko uvedene vrste prepletajo z domačimi vrstami, kar vodi do hibridizacije in redčenja genske celovitosti domače vrste. To lahko moti reproduktivne vzorce in vpliva na dolgoročno preživetje domačih populacij.
Ekonomski in družbeni vplivi:Prisotnost uvedenih vrst ima lahko finančne posledice za panoge, kot so kmetijstvo, ribištvo in turizem. Invazivne vrste lahko povzročijo znatno škodo pridelkom, živino in infrastrukturo. Poleg tega lahko vplivajo na zdravje in varnost ljudi, pa tudi negativne učinke na kulturne in rekreacijske dejavnosti.
Vplivi uvedenih vrst so lahko zapleteni in daljnosežni, kar vpliva na celotne ekosisteme in ekološka stanja. Upravljanje uvedenih vrst je pomemben izziv, ki zahteva usklajena prizadevanja vlad, znanstvenih institucij, okoljskih organizacij in javnosti, da ublažijo njihove negativne učinke.