Domače vrste so se razvijale skupaj z drugimi organizmi v svojem okolju in razvijale edinstvene odnose in odvisnosti z drugimi rastlinami in živalmi. Pogosto so vrste Keystone, kar pomeni, da njihova prisotnost znatno vpliva na sestavo in dinamiko njihovih ekoloških skupnosti. Domače vrste prispevajo k ekološkemu ravnovesju, kot so zagotavljanje hrane in zavetišča za druge organizme, opraševanje rastlin, razprševanje semen in urejanje populacije škodljivcev.
V nasprotju z uvedenimi ali tujerodnimi vrstami so se domače vrste v svojih domačih habitatih običajno razvijale več tisoč ali milijone let. Uvedene vrste so tiste, ki so se namerno ali nenamerno prevažale na novo območje zunaj njihovega naravnega območja, bodisi s človeško dejavnostjo ali naravnimi dogodki, kot je naravni razpršitev. Medtem ko se nekatere uvedene vrste lahko naturalizirajo in se prilagajajo svojemu novemu okolju, ne da bi povzročile znatno škodo, lahko druge postanejo invazivne in predstavljajo grožnje domačim vrstam in ekosistemom.
Razumevanje domačih vrst in njihovih ekoloških vlog je bistvenega pomena za prizadevanja za ohranjanje. Ohranjanje domačih vrst je ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ekološke stabilnosti in odpornosti ekosistema. Zaščita in upravljanje habitatov, preprečevanje uvedbe škodljivih invazivnih vrst in obnavljanje domačih populacij so ključne strategije v biologiji ohranjanja.