1. Metaforična reprezentacija :Živali služijo kot metaforična reprezentacija človeških likov in njihovih izkušenj med holokavstom. Spiegelman z upodobitvijo judovskih likov kot miši in nacistov kot mačk ustvarja močno alegorijo odnosa med plenilcem in plenom in ranljivost judovske skupnosti med genocidom.
2. Univerzalnost :Uporaba živali omogoča zgodbi, da presega specifične kulturne ali verske kontekste. Z izbiro živali kot likov Spiegelman predstavi dogodke v Mausu kot univerzalno zgodbo o zatiranju, diskriminaciji in boju za preživetje, zaradi česar je to povezano s širšim občinstvom.
3. Empatija in dehumanizacija :Prikazovanje ljudi kot živali lahko pri bralcih ustvari empatijo, hkrati pa poudarja tudi nacistično dehumanizirajoče ravnanje z judovskimi ljudmi. Animalistična zastopanost poudarja kršitev človeškega dostojanstva med holokavstom in izziva bralce, da se soočijo z realnostjo genocida.
4. Umetniška izbira in simbolika :Spiegelman kot grafični romanopis uporablja vizualno predstavitev živali, da ustvari simboličen in umetniški komentar o dogodkih holokavsta. Živalski posnetki dodajajo plast vizualne metafore in simbolike, ki bralcem omogočajo razlago in razmišljanje o globljih pomenih in temah zgodbe.
5. Razdalja in perspektiva :Uporaba živali kot likov ustvarja stopnjo psihološke razdalje med bralci in liki, kar preprečuje, da bi postali čustveno preobremenjeni. Ta razdalja omogoča bralcem, da predelajo in razmišljajo o grozotah holokavsta, hkrati pa ohranijo občutek kritičnega sodelovanja s pripovedjo.
6. Zgodovinski kontekst :Živali, izbrane v Mausu, niso samovoljne. Miševe so pogosto povezane z ranljivostjo in preganjanjem skozi zgodovino. Mačke na drugi strani predstavljajo plenilsko naravo nacističnega režima. Ta simbolika odmeva z zgodovinskimi izkušnjami judovskih ljudi med holokavstom.
Art Spiegelman z uporabo živalskih likov ponuja edinstven pogled na holokavst in bralce spodbuja k razmišljanju o širših posledicah diskriminacije, nestrpnosti in boja za človekove pravice.