Izguba biotske raznovrstnosti ima tako kratkoročne pozitivne kot resne dolgoročne negativne posledice.
Možne pozitivne posledice:
- Genetska homogenost lahko olajša razmnoževanje željenih lastnosti pri kulturah ali živini.
- Naravna selekcija lahko favorizira bolje prilagojene vrste.
- Nekatere invazivne vrste imajo ekonomsko vrednost, npr. medvedke za med in oprašovanje.
- Preostale vrste imajo več dostopa do virov kot so hrana in zavetišče.
Negativne posledice:
- Motnja ekosistema: Izguba vrst moti ekološko ravnotežjo in funkcije.
- Zmanjšana odpornost: Ekosistemi postanejo manj sposobni prilagajati se klimatskim spremembam ali nesrečam.
- Vplivi na zdravje ljudi: Upad opraševalcev in lekovitih rastlin vpliva na proizvodnjo hrane in odkrivanje zdravil.
- Kmetijski vplivi: Manj naravnih sovražnikov pomeni več škodljivcev in več kemikalij; izguba raznovrstnosti kultur zmanjšuje odpornost proti bolezenim.
- Ekonomska škoda: Dejavnosti kot ribištvo in turizem trpijo, stroški obnove rastejo.
- Tveganje izumrtja: Izguba vrst trajno zmanjšuje genetsko raznovrstnost.
- Grožnja blagostanju: Čista voda, zrak, hrana in duševno zdravje so vsi prizadeti.
Skupaj vzeto, kljub možnim kratkoročnim dobičkom, so dolgoročne posledice izgube biotske raznovrstnosti dalečosežne in škodljive.