1. Začetna stabilnost in upad :Graf kaže, da je biomasa prostoživečega staleža ostala razmeroma stabilna do leta 2005, kar nakazuje, da so bile ribolovne prakse trajnostne in da bi se staleži lahko obnavljali po naravni poti. Po letu 2005 pa je biomasa začela upadati, kar kaže na vse večji pritisk na divje staleže.
2. Prekomerni ribolov :Zmanjšanje biomase prostoživečega staleža po letu 2005 kaže na prekomerni ribolov, kjer je stopnja ribolova presegla naravno stopnjo obnove ribjih populacij. Ta netrajnostna ribolovna praksa je povzročila postopno izčrpavanje divjih staležev.
3. Izčrpavanje in kolaps :Graf prikazuje hiter upad biomase prostoživečega staleža od približno leta 2010 dalje, kar je povzročilo propad staležev. Ta kolaps nakazuje, da je ribolovni pritisk postal tako močan, da si staleži niso mogli več opomoči, tudi ob veljavnih ribolovnih predpisih.
4. Potrebno je nujno ukrepanje :Strmo zmanjšanje biomase prostoživečega staleža poudarja nujno potrebo po učinkovitih strategijah upravljanja ribištva, vključno s strožjimi predpisi, zmanjšanimi ribolovnimi kvotami in ohranitvenimi ukrepi, da bi preprečili nadaljnje izčrpavanje in omogočili okrevanje staležev.
5. Usklajevanje trajnosti in sredstev za preživetje :Trajnostne ribolovne prakse so ključnega pomena za ohranjanje zdravih prostoživečih staležev, hkrati pa zagotavljajo preživetje ribiških skupnosti. Najti ravnotežje med ohranjanjem in ekonomskimi vidiki je bistvenega pomena za zagotavljanje dolgoročne sposobnosti preživetja obeh.