1. Sončna svetloba: Rastline potrebujejo sončno svetlobo za fotosintezo, postopek, s katerim pretvorijo ogljikov dioksid in vodo v glukozo (hrano) in kisik. Živali, čeprav ne uporabljajo neposredno sončne svetlobe za energijo, se za rastline zanašajo kot na vir hrane. Zato se rastline in živali posredno potegujejo za sončno svetlobo.
2. Voda: Voda je bistvenega pomena za vse žive organizme. Rastline potrebujejo vodo za fotosintezo in druge fiziološke procese, medtem ko jo živali potrebujejo za pitje, prebavo in različne biološke funkcije. Konkurenca za vodo je lahko še posebej intenzivna v sušnih in polsušnih ekosistemih.
3. Hranila: Rastline in živali potrebujejo hranila, kot so dušik, fosfor in kalij, za rast in razvoj. Ta hranila so pogosto prisotna v tleh, na njihovo razpoložljivost pa lahko vplivajo dejavniki, kot so vrsta tal, vremenske razmere in človeške dejavnosti. Konkurenca za hranila se lahko pojavi, kadar so omejena pri oskrbi.
4. Prostor: Rastline in živali potrebujejo prostor za rast in razmnoževanje. V gosto poseljenih ekosistemih je lahko konkurenca za prostor pomembna. Na primer, drevesa se lahko med seboj tekmujejo za sončno svetlobo z naraščanjem višjega, medtem ko se živali lahko potegujejo za ozemlje ali gnezdenja.
5. Opraševalci: Mnoge rastlinske vrste se za opraševanje zanašajo na živali, kot so čebele, metulji in ptice. Ti opraševalci pomagajo prenesti cvetni prah iz moških reproduktivnih delov rože na ženske reproduktivne dele, kar omogoča oploditev in proizvodnjo semen. Konkurenca za opraševalce se lahko pojavi, kadar je na voljo omejeno število opraševalcev glede na število rastlin, ki zahtevajo opraševanje.
Intenzivnost konkurence za vire med rastlinami in živalmi se lahko razlikuje glede na specifični ekosistem ter številčnost in porazdelitev virov. Poleg tega lahko abiotski dejavniki, kot so temperatura, padavine in razmere v tleh, vplivajo na razpoložljivost virov in intenzivnost konkurence.