- Tekmovanje za vire:vnesene vrste lahko tekmujejo z avtohtonimi vrstami za hrano, habitat in druge vire, kar vodi do upada avtohtonih populacij.
- Predatorstvo:vnesene vrste, ki so plenilci, lahko plenijo avtohtone vrste, kar zmanjša njihovo število in moti odnose med plenilcem in plenom.
- Prenos bolezni:vnesene vrste lahko prenašajo bolezni in parazite, ki se lahko prenesejo na domorodne vrste, kar lahko povzroči upad populacije ali celo izumrtje vrst.
- Hibridizacija:vnesene vrste se lahko križajo z avtohtonimi vrstami, kar vodi do hibridizacije in izgube edinstvene genetske raznovrstnosti.
- Ekosistemski inženiring:vnesene vrste lahko spremenijo fizično okolje, spremenijo strukturo in delovanje ekosistemov.
- Motnje vzajemnih interakcij:vnesene vrste lahko motijo vzajemne odnose med domorodnimi vrstami, kot je opraševanje ali širjenje semen, kar ima lahko kaskadne učinke na skupnost.
- Sprememba kroženja hranil:vnesene vrste lahko spremenijo procese kroženja hranil v ekosistemu, kar vpliva na razpoložljivost hranil za druge organizme.
- Spremembe požarnih režimov:vnesene vrste lahko spremenijo pogostost in intenzivnost požarov ter prizadenejo požarom prilagojene skupnosti.
- Gospodarski in družbeni vplivi:vnesene vrste lahko povzročijo gospodarske izgube in socialne motnje zaradi vpliva na kmetijstvo, ribištvo, turizem in zdravje ljudi.
Z uvajanjem novih interakcij, spreminjanjem obstoječih in spreminjanjem ekosistemskih procesov lahko vnesene vrste porušijo občutljivo ravnovesje ekoloških skupnosti in imajo daljnosežne posledice za biotsko raznovrstnost in delovanje ekosistemov. Razumevanje in obvladovanje vplivov vnesenih vrst je ključnega pomena za ohranjanje domače biotske raznovrstnosti in ohranjanje zdravja ekosistemov.