1. Predželodci: Krave imajo štiriprekatne želodce, pri čemer so prvi trije predelki znani kot predželodci. Sem spadajo vamp, retikulum in omasum.
2. Rumen: Vamp je največji predel kravjega prebavnega sistema in služi kot fermentacijska sod. Vsebuje milijarde simbiotskih mikroorganizmov, vključno z bakterijami, protozoji in glivami.
3. Mikrobna fermentacija: Ko krava zaužije rastlinski material, bogat s celulozo, kot je trava ali seno, pride v vamp. Vampovi mikroorganizmi z encimsko fermentacijo razgradijo kompleksno celulozo v enostavnejše spojine.
4. Razgradnja celuloze: Celulolitične bakterije proizvajajo encime, imenovane celulaze, ki hidrolizirajo beta-1,4-glikozidne vezi v celulozi in jo razgradijo na manjše sladkorne enote, kot so glukoza, celobioza in hlapne maščobne kisline (VFA).
5. Protozoji in glive: K razgradnji celuloze prispevajo tudi praživali in glive v vampu. Praživali se pasejo na bakterijah in drugih mikroorganizmih, glive pa lahko neposredno razgradijo celulozo in druge rastlinske materiale.
6. Prežvekovanje: Krave povratijo del delno fermentirane vsebine vampa nazaj v usta, proces, znan kot prežvekovanje. To jim omogoča nadaljnje žvečenje in mešanje materiala, kar olajša razgradnjo rastlinskih vlaken.
7. Absorpcija: VFA in druga hranila, ki nastanejo med fermentacijo, se absorbirajo skozi steno vampa v krvni obtok, kar kravi zagotavlja energijo in hranila. To jim omogoča pridobivanje hranil iz rastlin, ki bi sicer bile za večino živali neprebavljive.
8. Pravi želodci: Delno fermentiran material iz vampa se nato premakne v prave želodce, vključno s siriščem, kjer pride do nadaljnje prebave in absorpcije hranil, podobno kot pri monogastričnih živalih.
S tem zapletenim procesom fermentacije krave razgradijo celulozo in druge rastlinske snovi v sestavine, ki jih lahko uporabijo, kar jim omogoča, da uspevajo na prehrani, ki je sestavljena predvsem iz balastnih krm. Ta izjemen prebavni sistem je ključna prilagoditev, ki omogoča kravam in drugim prežvekovalcem, da učinkovito črpajo hranila iz rastlinske hrane in igrajo ključno vlogo pri kroženju hranil v ekosistemih.