Kako se vede jelčki?

Jelček (Bonasa umbellus) je gozdni jelček v Severni Ameriki. Je srednje velika ptica, dolga 16–24 palcev (40–60 cm) s premerom kril 24–30 palcev (60–75 cm). Je rjav ali siv, z značilnim grivom perja okoli vrata.

Jelčki se običajno nahajajo v listavcih ali mešanih gozdovih. Rad imajo območja z gosto podrastjo, ki jim daje prikritje pred plenilci. Pojavljajo se tudi v grmovitih poljih, posekah in drugih odprtih prostorih.

Jelčki so samostojne ptice, razen v sezoni razmnoževanja. Dnevi preživejo v drevesih, na tla pridejo jutri in zvečer za hranjenje. So vseljivi: jedijo sadje, bobice, liste, puščice, žuželke in pajke.

Jelčki so znani po svojem »bubanjenju«. V sezoni razmnoževanja samci stojijo na žagu ali kamnu in udarjajo s krili proti telesu. Zvok je slišati daleč in služi za privabljanje samic.

Znani so tudi po »eksplozivnem odletu«. Ko jih izplačajo z tla, poletejo z glasnim vihranjem. To je pogosto preraščujoče in nevarno za lovce, ki se ne pričakujejo.

Jelčki so pomembna lovska ptica v Severni Ameriki. Lovijo jih zaradi mesa in perja. So priljubljeni tudi med opazovalci ptic.