* Proto-indoevropske korenine: Besedo "pes" lahko zasledimo do proto-evropskega jezika, hipotetičnega prednika številnih sodobnih evropskih jezikov. Verjame se, da je bila proto-indoevropska beseda nekaj takega, kot je "*kwon-", kar pomeni "pes" ali "gonič."
* Več vej: Iz tega posameznega korena so se v različnih jezikovnih družinah pojavile različne besede za "psa":
* Germanic: "Hund" (nemško), "Hound" (angleščina)
* Italic: "Canis" (latinsko), "Cane" (Italijan)
* Slavanski: "PES" (rusko), "PAS" (Češki)
* Grk: "Kyon" (κύων)
* Indo-iranski: "śvan" (sanskrt), "span" (perzijski)
* Skrivnost "pes": Medtem ko poznamo izvor besede, je natančna povezava med proto-indoevropskim "*kwon-" in angleškim "psom" nejasna. Mogoče je, da je angleška beseda neposreden potomec, vendar se je lahko razvila tudi po drugih, manj neposrednih poteh.
* Možne zvočne povezave: Nekatere teorije kažejo, da je zvok "pes" morda prišel iz zvočnih psov, kot je "Woof" ali "lubje". To so izključno špekulacije, vendar je zanimiva ideja.
Za zaključek: Izvor besede "pes" je zapleten in večplačen. Medtem ko lahko sledimo njegovim koreninam do proto-indoevropskega jezika, natančna pot do angleške besede ostaja nekoliko skrivnostna. To je dokaz fascinantne zgodovine jezika in kako se besede sčasoma razvijajo.