Pelikan je bil viden kot simbol nesmrtnosti in vstajenja. V srednjeveškem bestiarju je opisan kot kljukajoč na lastni prsi, da bi svoje mlade hranil s svojo krvjo in jih oživil pred smrtjo. Zaradi tega se v verski ikonografiji pogosto uporablja za predstavljanje Kristusove nesebičnosti.
2. Samopožrtvovanje in vdanost
Pelikan je bil viden kot simbol samopožrtvovanja in pobožnosti, tudi do točke samo-annihilacije. V srednjeveški in renesančni umetnosti se pelican pogosto kaže kot hranjenje mladih iz lastne krvi kot alegorija za Kristusovo žrtvovanje za človeštvo.
3. Dobrodelnost in sočutje
Pelikan je bil uporabljen za predstavljanje dobrodelnosti in sočutja, zlasti do revnih in potrebnih. V srednjeveškem bestiarju so ga opisali kot delitev hrane s šibkimi in starejšimi, ki hrane niso mogli najti sami.
4. Upanje
Pelikan je povezan z upanjem, zaradi sposobnosti, da svoje mlade povrne življenje s samopožrtvom. Zato pelican pogosto vidimo v verski umetnosti in ikonografiji kot simbol upanja in prenove.