Ptice premagajo graviteto s specializiranimi fizičnimi prilagoditvami in mehanikami poleta:
Aerodinamika: Njihova krila so potožena z veliko površino za vzdržanje drsnika. Perje je lahko in prilagodljivo, oblika krila (airfoil) ustvari tlačni razliko, ki povzroči drsnik, ko zrak preteče skozi njega.
Poletne mišice: Močne mišice, pritrjene k krilih, zagotavljajo silo za mahanje in drs.
Kosti: Večina ptic ima votle kosti, so močne, a lahke, kar zmanjšuje skupno težo.
Perje in upor: Perje linia telo in zmanjšuje zračni upor. Repna perja delujejo kot usmerjalniki za stabilnost in nadzor.
Mahanje in planenje: Ptice naizmenično mahajo za pridobivanje višine in planeta ali se penjejo na zračnih tokih za varčevanje energije.
Navzgor usmerjeni zračni toki: Uporabijo termike in prevladne vetra za pridobivanje višine brez stalnega mahanja.
Skupaj te prilagoditve omogočajo pticom, da se dvignejo nad vleko gravitetije.