Če ne bi bilo hrane, ki jo gale običajno jedo, bi posledice bile hudobne za gale in ekosistem.
Za gale
Gladi: Brez običajnih virov hrane bi gale dožele masovno glado. To bi privedlo do hitrega upada njihove populacije, morda celo izumrtja.
Konkurenca in agresija: Z omejeno hrano bi gale postale vse bolj agresivne med seboj, borile bi se za redke vire. To bi vodilo v povečane teritorialne spore in celo kanibalizem.
Prilagoditev: Dolge časove bi se morda nekateri gale prilagodili novim virom hrane. Toda ta proces bi bil neverjetno počasen in negotov.
Za ekosistem
Neravnotežje: Gale igrajajo pomembno vlogo v ekosistemu, kot grabežci in padavci. Njihovo izginjanje bi motilo občutljivo ravnotežje, kar bi privedlo do nepridvidljivih posledic.
Povečani odpadki: Brez gal, ki bi padavčile, bi se smeti in druga organska snov nahajala v obalnih območjih, kar bi povzročilo povečano onesnaženje in bolezni.
Vpliv na druge vrste: Upad populacije gal bi lahko vplival na druge vrste, ki od njih odvisujejo, npr. grabežci, ki lovijo gale, ali vrste, ki imajo koristi od njihovega padavčenja.
Možni scenariji
Nekateri bi morda spekulirali, da bi gale začele loviti ljudi kot vir hrane. Medtem ko je to mogoče v ekstremnih primerih, je malo verjetno, da bi to bilo trajno rešitev. Gale niso opremljene za lov ljudi, in takšno vedenje bi verjetno sprožilo odpor.
Najbolj verjeten scenarij je, da bi se populacija gal drastično zmanjšala. Majhno število posameznikov bi se morda prilagodilo novim virom hrane, a bi bil ta proces dolg in negotov.
Odsotnost virov hrane gal bi bila velika katastrofa za vrsto in ekosistem. Vodila bi v masovno glado, povečano konkurenco in morda celo izumrtje. Ekološke posledice bi bile kompleksne in dalečsežne, vplivale na širok spekter vrst in splošno zdravje obalnih okolij.