1. Zračne vrečke: Noji imajo edinstven dihalni sistem, ki vključuje niz zračnih mešičkov, ki so medsebojno povezani z njihovimi pljuči. Ti zračni mešički delujejo kot meh, ki pomaga pri pretoku zraka med dihanjem.
2. Vdihavanje: Noji vdihavajo svež zrak skozi nosnice, ki se nahajajo na dnu kljuna. Zrak potuje po sapniku ali sapniku in v pljuča.
3. Pljuča: Pljuča so primarni organi, odgovorni za izmenjavo plinov. Ko zrak vstopi v pljuča, se kisik absorbira v krvni obtok, ogljikov dioksid pa se sprosti, da se izdiha.
4. Sistem pretoka zraka: Noji imajo enosmerni sistem pretoka zraka. Namesto alveolov, ki so drobni zračni mešički v pljučih sesalcev, imajo noji v pljučih zračne kapilare. Ta oblika omogoča stalen pretok zraka, kar omogoča učinkovito izmenjavo plinov.
5. Izdih: Po izmenjavi plinov v pljučih se zrak, ki vsebuje ogljikov dioksid, vrne nazaj skozi sapnik in skozi nosnice.
6. Funkcija zračnega meha: Zračni mešički igrajo pomembno vlogo pri izdihu. Delujejo kot rezervoarji in shranijo nekaj izdihanega zraka, preden ga izločijo. To omogoča učinkovitejši pretok zraka in zmanjša obremenitev dihal med visoko aktivnostjo.
7. Učinkovitost: Kombinacija zračnih mešičkov in učinkovitega pretoka zraka omogoča nojom, da vzdržujejo visoke ravni vnosa kisika med aktivnostmi, kot sta tek ali letenje, kar jim omogoča, da ohranjajo svojo vzdržljivost in hitrost.
Omeniti velja, da imajo noji sicer učinkovit dihalni sistem, za razliko od sesalcev pa nimajo diafragme. Namesto tega se zanašajo predvsem na gibanje svojih prsnih in trebušnih mišic, da ustvarijo spremembe v volumnu pljuč med dihanjem.