Veverice so izpostavljene različnim plenilcem, odvisno od lokacije in habitata. Tukaj so nekateri najbolj pogosti:
Sesalci:
Jastrebovi: Rdečorepi jastrebovi, Cooperjevi jastrebovi in oštronoški jastrebovi so posebej spretni pri lovu veveric na drevesih.
Sove: Velike ušesove, zarjavane sove in piščale so nočni lovci, ki plenijo veverice.
Mečki: Ti oportunistični vsojedi pogosto plenijo veverje gnezda za mladiče ali pleni krmilnice za hrano.
Lasice: Dolgotelesni, prebijljivi plenilci, lasice lahko vstopijo v jame in ujamejo veverice pod zemljo.
Kače: Nekatere kače, kot so pasje kače in mišje kače, plenijo mlade ali majhne veverice.
Kojoti: Ti psasti plenilci so pogosti v predmestjih in včasih plenijo veverice.
Lisjaki: Podobno kot kojoti, lisjaki lahko grožijo vevericam, zlasti v območjih, kjer koegzistirajo.
Hišne mačke: Divje ali hišne mačke lahko grožijo vevericam, posebej, če so dovoljene prosto gibanje zunaj.
Drugi plenilci:
Veliki ptici plenilci: Orehi in drugi veliki raptorji lahko ujamejo odrasle veverice, zlasti v habitatih, kjer koegzistirajo.
Psi: Čeprav niso naravni plenilci, psi lahko grožijo vevericam, če niso primerno nadzorovani.
Pomembno je opaziti, da:
Specifični plenilci se razlikujejo po lokaciji in habitatu: Veverice v mestnih območjih so izpostavljene drugačnim grožnjam kot tiste v gozdovih.
Veverice so razvile prilagoditve za izogibanje plenilcem: To vključuje hitre refleksse, sposobnost plezanja in opozorilne klice.
Človeška dejavnost vpliva na plenilsko-dražico razmerja: Izguba habitata, poskušavanje gozdov in uvedba tujerodnih vrst lahko spremenijo naravni ravnovesje.
Skupaj, veverice živijo v občutljivi ravnotežji s svojimi plenilci, vsak pa igra vlogo v ekosistemu.