1. Priloga in Holdfasts: Številne intertidalne živali, kot so Barnacles, školjke in limpe, uporabljajo močna lepila ali zadrževanja, da se trdno pritrdijo na skale in druge površine. To jim preprečuje, da bi jih valovi pometali.
2. Zaščita pred lučmi: Nekatere živali, kot so polži in čitoni, imajo trde školjke, ki jih ščitijo pred fizičnimi poškodbami, ki jih povzročajo kamnine in valovi. Njihove školjke zagotavljajo tudi zavetje med plimovanjem, ko so izpostavljene zraku.
3. Racionalizirana telesa: Živali z racionaliziranimi telesi, kot so ribji in morski ježki, lahko zdržijo silo valov in zmanjšajo vleko. To jim omogoča, da se učinkovito premikajo v medtidalnem območju.
4. Vedenjske prilagoditve: Številne živali imajo specifična vedenja, da se spopadejo z intertidalnim okoljem. Na primer, nekatere vrste se skrivajo pod skalami ali v razpokah, ko so valovi močni. Drugi se umaknejo v bazene plimovanja, kjer voda med plimovanjem ostane mirna.
5. Čas aktivnosti: Nekatere živali čas časa svoje dejavnosti, da se izognejo obdobjem intenzivnega delovanja valov. Na primer, vrste Bazı Barnacle se hranijo le pri plimi, ko so valovi manj siloviti.
6. Burrowers: Nekatere živali, na primer peščene rakovice, se v pesek ali usedlina zasukajo, da bi se izognile vplivu valov in plenilcev.
7. Fiziološke prilagoditve: Nekatere intertidalne živali so razvile fiziološke prilagoditve za prenašanje sprememb slanosti, temperature in vlage, povezanih z valovi in plimovanjem. Na primer, nekateri morski črvi lahko uravnavajo svojo vsebnost vode, da preživijo med izpostavljenostjo nizkim plimom.
8. Mehanizmi za pobeg: Nekatere agilne vrste, kot so morske zvezde in rakovice, se lahko hitro oddaljujejo od kamnin in valov, da ne bi bile odstranjene ali zdrobljene.
Sposobnost živali, da se prilagajajo zahtevnim pogojem v intertidalnem območju, je dokaz izjemne raznolikosti in odpornosti morskega življenja. Te prilagoditve jim omogočajo, da uspevajo v tem dinamičnem in nepredvidljivem habitatu.