Nekateri primeri omejevalnih dejavnikov vključujejo:
* Voda: Voda je bistvenega pomena za vse življenje, njena razpoložljivost pa je lahko omejevalni dejavnik za rastline in živali v sušnih ali polsušnih okoljih.
* Sončna svetloba: Sončna svetloba je potrebna za fotosintezo, proces, pri katerem rastline pretvorijo svetlobno energijo v kemično energijo. V okoljih, kjer je sončna svetloba omejena, na primer pod krošnjami gostega gozda, rastline morda ne bodo mogle rasti.
* Hranila: Hranila so bistvenega pomena za rast rastlin, njihova razpoložljivost pa je lahko omejevalni dejavnik v nekaterih okoljih. Na primer, dušik in fosfor pogosto omejujeta hranila v vodnem okolju.
* Presledek: Prostor je lahko omejevalni dejavnik za rastline in živali v gneči. Na primer, drevesa v gozdu lahko tekmujejo med seboj za sončno svetlobo in prostor, živali pa lahko tekmujejo za hrano in ozemlje.
* Plenjenje: Plenjenje je lahko omejevalni dejavnik za živali, saj lahko zmanjša njihovo stopnjo preživetja in reproduktivni uspeh. Na primer, populacija jelenov je lahko omejena s prisotnostjo plenilcev, kot so volkovi ali gorski levi.
* Bolezen: Bolezen je lahko omejevalni dejavnik tako za rastline kot za živali, saj lahko zmanjša njihovo zdravje in moč ter postane bolj dovzetna za druge stresorje. Na primer, populacijo dreves lahko omejuje glivična bolezen, kot je nizozemska bolezen bresta.
Omejevalni dejavniki lahko pomembno vplivajo na strukturo in delovanje ekosistemov. Na primer, razpoložljivost vode lahko določa vrste rastlin in živali, ki lahko živijo na določenem območju, prisotnost plenilcev pa lahko vpliva na velikost populacije vrst plena.
Razumevanje omejevalnih dejavnikov je pomembno za upravljanje ekosistemov in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z identifikacijo omejevalnih dejavnikov, ki vplivajo na določeno vrsto ali ekosistem, lahko upravitelji sprejmejo ukrepe za ublažitev teh dejavnikov in izboljšajo možnosti preživetja vrste ali ekosistema.