Dihanje kot sesalec
Delfini, kot vsi sesalci, potrebujejo kisik za preživetje. Ker živejo v vodi, ne morejo preprosto vdihati zraka iz atmosfere kot pes ali človek na suhem. Namesto tega so razvili specializiran dihalni sistem, ki jim omogoča kvetenje v oceanu.
Dihalna odprtina (blowholes)
Na vrhu glave imajo delfini par dihalnih odprtin, ki delujejo kot nošnice. Ti ostajata zaprta, medtem ko je potopljen, in se odprejo le, ko žival povrne na površje za dihanje.
Vzpostavitev diha
Ko delfin doseže površje, vzame hitro, silovito dihalo skozi dihalno odprtino. To napolni njegove pljuča s svežim zrakom v trenku.
Zadrževanje diha
Delfini lahko zadržijo dih presenetljivo dolgo, pogosto nekaj minut. Natančen čas trajanja je odvisen od dejavnikov, kot so velikost delfina, ravn aktivnosti in temperature vode.
Učinkovita pljuča
Delfini posedujejo posebno prilagoditev, imenovano kontronapraven sistem izmenjave v pljučeh. To jim pomaga izluščiti več kisika iz vsakega diha in ga shraniti v krvi za podaljšane periode.
Prepona (diaphragm)
Mišica, imenovana prepona, pomaga delfinom nadzorovati dihanje in regulirati ravni kisika.
Dodatni dejstva
Delfini nimajo škrilavk kot ribe; dišajo zrak s pljuča prav tako kot kopenski sesalci. Običajno dišajo hitro in plitko, ko so aktivni, a lahko vzamejo globlje dihe, medtem ko mirujejo. Delfini lahko tudi spijo med dihanjem, čeprav običajno odmora le eno polovico možganov naenkrat.
Skupaj rečeno, delfini so visoko prilagojeni svemu vodnemu okolju. Njihovi edinstveni dihalni sistemi jim omogočajo učinkovito upogibanje kisika iz zraka in ostajanje potopljenih za dolge razsežke.