Organizmi se prilagajajo slanim okoljem (slanim habitatih) z različnimi mehanizmi za ohranjanje notranjega ravnovesja in preživetje pri visokih koncentracijah soli:
- Osmoregulacija: Upravljanje gibanja voda in ionov skozi celične membrane za uježitev zunanjega osmotičnega tlaka.
- Isključevanje soli: Specializirane žleze izločajo nadvečno sol, kot pri nekaterih mangrovah.
- Specializirani proteini: Halotolerantni proteini zaščitijo celične strukture in encime pred poškodbo s soljo.
- Mehanizmi transporta ionov: Specializirani sistemi ohranjajo ustrezen ionski ravnotežje in preprečujejo odhidratacijo.
- Ohranjanje vode: Zmanjšana transpiracija, debela koža ali voskasti prekrivi minimalizirajo izgubo vode.
- Specializirane membrane: Spremenjena lipidna sestava celičnih membran za preživetje pri visoki slanosti.
- Spremenjeni metabolni poti: Metabolizem se prilagodi za učinkovito delovanje v visoko slanih okoliščinah.
- Fiziološke prilagoditve: Spremembe v dihalskem hitrosti ali encimski aktivnosti pomagajo obvladati slanost.
- Vedenske prilagoditve: Izogibanje ali toleranca visoki slanosti s izbiro habitata ali migracijo.
- Genetske prilagoditve: Evolucijske spremembe, ki prenašajo prednostne lastnosti sol-toleranco na potomstvo.
Primeri halofilnih organizmov: halobakterije (arheje), slanoljubive rastline (halofiti), solnarki, nekateri ribi in rakavci.