Delfini proizvajajo zvoke s pomočjo svojih lukenj, ki se nahajajo na vrhu njihove glave. Ko delfin izdihne, gre zrak skozi luknjo za pihanje in vibrira glasilke ter ustvarja zvok. Oblika delfinove glave in velikost njegove pihalne odprtine pomagata ojačati zvok in ga projicirat naprej.
Delfini lahko uporabljajo tudi svoje sposobnosti eholokacije za medsebojno komunikacijo. Eholokacija je sposobnost uporabe zvočnih valov za ustvarjanje mentalne podobe okolice. Delfini proizvajajo visokofrekvenčne klike, ki se odbijajo od predmetov v vodi in se vrnejo v njihova ušesa. S poslušanjem odmeva lahko delfini določijo velikost, obliko in oddaljenost predmetov v svojem okolju.
Delfini uporabljajo eholokacijo za iskanje hrane, krmarjenje po okolju in izogibanje plenilcem. Za medsebojno komunikacijo lahko uporabljajo tudi eholokacijo. Na primer, delfin lahko uporabi eholokacijo, da poišče drugega delfina in nato proizvede vrsto klikov za komunikacijo z njim.
Delfini se lahko v globoki vodi sporazumevajo na zelo velike razdalje zaradi svojih močnih glasilk, oblike glave in sposobnosti eholokacije. Te prilagoditve omogočajo delfinom, da ostanejo v stiku med seboj, tudi ko so daleč narazen.