Iskanje zatočišča: Ribe iščejo zavetje na različnih lokacijah, da se zaščitijo pred močnimi tokovi, visokimi valovi in naplavinami, ki jih nosi nevihta. Lahko se skrivajo pod skalami, potopljenimi hlodi, previsnimi bregovi ali v globokih tolmunih s počasnejšimi tokovi. Nekatere vrste rib se lahko celo zakopljejo v usedlino.
Prehod na varnejša območja: Nekatere ribe se med nevihtami lotevajo sezonskih selitev, da bi našle varnejše habitate. Lahko se preselijo v večje reke, jezera ali estuarije, kjer je voda mirnejša in je več hrane in zatočišča. Te migracije poskrbijo, da se ribe izogibajo poplavnim območjem in območjem s hitro tekočo vodo.
Uporaba njihovih fizičnih prilagoditev: Ribe imajo številne fizične prilagoditve, ki jim pomagajo vzdržati nevihte. Številne vrste imajo na primer poenostavljena telesa, ki zmanjšujejo upor in jim omogočajo učinkovito plavanje tudi v močnih tokovih. Imajo tudi močne plavuti in repe, ki zagotavljajo stabilnost in jim pomagajo ohraniti položaj v vodi.
Zaznavanje sprememb vodnega tlaka: Ribe so občutljive na spremembe vodnega tlaka, kar lahko nakazuje bližajočo se nevihto. Ta sposobnost jim omogoča, da zaznajo zgodnje opozorilne znake in poiščejo zavetje, preden se nevihta okrepi.
Preživeti ekstremne razmere: Nekatere vrste rib imajo izjemno sposobnost preživetja v ekstremnih razmerah, ki jih povzročajo neurja. Lahko prenesejo nizke ravni kisika, visoko motnost in spremembe temperature, do katerih pride med poplavami ali močnimi padavinami.
Na splošno ribe preživijo nevihte tako, da združijo svoje naravne instinkte, fizične prilagoditve in vedenjske strategije, da najdejo zatočišče, se izognejo nevarnim območjem in prenesejo začasne spremembe v svojem okolju.