Velika vrstna raznovrstnost poveča verjetnost, da bo vsaj nekateri organizmi preživeli večje okoljske spremembe iz več razlogov:
- Prilagoditveno razširjanje: Vrste evoluirajo v različne niše, kar zagotavlja, da so nekateri primerni za specifične spremembe, kot so podnebni premiči ali nova konkurenca.
- Genetska variabilnost: Raznoliki genotski znaki omogočajo vrstam in posameznikom odziv na nove bolezni, viri hrane ali razmere.
- Funkcionalna redundanca: Različne vrste lahko izvajajo podobne ekološke vloge. Če ena vrsta upade, druge lahko ohranijo to funkcijo in ohranijo stabilnost ekosistema.
- Ekološka odpornost: Raznoliki ekosistemi imajo kompleksne življenske verige in interakcije, kar jih naredi bolj odpornimi proti kolapsu, ko ena vrsta izumre.
- Evolucijski potencial: Široka raznovrstnost vrst poveča potencial za naravno izbiro, da ustvari nove prilagoditve, ko se razmere spreminjajo.
V bistvu biotska raznovrstnost deluje kot puščica proti okolskim spremembam, izboljšuje verjetnost, da bodo nekateri vrste preživeli večje izzive.