1. Razgradnja:Bakterije in drugi razkrojevalci, kot so glive, razgrajujejo odmrle rastlinske in živalske snovi ter sproščajo bistvena hranila nazaj v okolje. Ta proces, znan kot razgradnja, je temeljni korak pri recikliranju hranil. Kompleksne organske spojine pretvarja v enostavnejše oblike, ki jih rastline lahko izkoristijo.
2. Fiksacija dušika:nekatere bakterije lahko pretvorijo atmosferski dušik (N2) v amoniak (NH3) s postopkom, imenovanim fiksacija dušika. Dušik je ključno hranilo za rast rastlin, vendar večina rastlin ne more neposredno uporabiti atmosferskega dušika. Bakterije, ki vežejo dušik, kot so tiste, ki jih najdemo v koreninskih gomoljih stročnic, omogočijo rastlinam dostop do dušika in tako obogatijo tla.
3. Kroženje hranil:Bakterije in mikroorganizmi sodelujejo pri kroženju hranil, ki vključuje preoblikovanje in prenos hranil med različnimi organizmi in okoljem. Omogočajo kroženje hranil, kot so ogljik, dušik, fosfor, žveplo in drugi minerali v ekosistemu. Z razgradnjo organskih snovi in sproščanjem hranil jih ti organizmi naredijo dostopne drugim organizmom, vključno z rastlinami.
4. Simbiotični odnosi:veliko bakterij se vključi v simbiotične odnose z drugimi organizmi, zlasti rastlinami. Nekatere bakterije na primer tvorijo koreninske gomolje v stročnicah in rastlinam zagotavljajo fiksen dušik v zameno za ogljikove hidrate. Mikorizne glive vzpostavijo simbiotske povezave z rastlinskimi koreninami, s čimer povečajo sposobnost rastline za absorpcijo hranil.
5. Rodovitnost tal:Bakterije in mikroorganizmi prispevajo k rodovitnosti tal s proizvodnjo snovi, ki izboljšujejo strukturo in rodovitnost tal. Proizvajajo organske kisline, ki pomagajo sprostiti hranila, zaklenjena v mineralih tal, in jih naredijo na voljo rastlinam. Poleg tega bakterije izločajo snovi, ki vežejo talne delce skupaj, s čimer izboljšajo strukturo tal in preprečijo erozijo.
6. Biorazgradnja:Bakterije lahko z biorazgradnjo razgradijo različna onesnaževala, vključno z organskimi onesnaževalci, pesticidi in ogljikovodiki. Z razgradnjo teh škodljivih snovi bakterije prispevajo k čiščenju tal in vode ter zagotavljajo razpoložljivost čistih virov.
Na splošno imajo bakterije in drugi drobni organizmi ključno vlogo pri delovanju ekosistema z razgradnjo organskih snovi, recikliranjem hranil, oblikovanjem simbiotičnih odnosov, izboljšanjem rodovitnosti prsti in biološko razgradnjo onesnaževal. Zagotavljajo, da se bistvena hranila nenehno obnavljajo in so dostopna drugim organizmom, ter ohranjajo ekološko ravnovesje in produktivnost ekosistema.