Mlečniki (Asclepias spp.) so razvili različne prilagoditve za preživetje in uspeh v različnih okoljih:
Toleranca suše
Voskaste liste zmanjšujejo izgubo vode s transpiracijo. Debeli, tesno zapakirani epiderma celici in zmanjšana stoma nadaljnje omejujejo izgubo vode.
Opraševanje in razsevanje semen
Mlečniki proizvajajo nektar za privabljanje opraševalcev, kot so čebele, metulji in molji. Njihova specializirana cvetna struktura spodbuja prenos pylca. Semena imajo dlake ali bodlice za prilepljenost k živalim, nekateri vrsti imajo lahka semena s svilnatimi dlakami za vetrno razsevanje.
Obranitveni mehanizmi
Mlečniki proizvajajo mlečnico, ki vsebuje toksične kardenolide, ki odvraščajo plantojede. Listi so pogosto trdi in vlaknasti, in nekateri cvetovi služijo kot zamudnice, da vlečejo plenilce stran od hranilnih delov.
Simbiotski odnosi
Mlečniki so gostiteljske rastline za gosenice monarhove metulje. Gosenice se hranijo izključno z mlečnikom in uporabljajo kardenolide za lastno zaščito. V zameno odrasle metulje pomagajo opraševati cvetove.
Te prilagoditve omogočajo mlečnikom preživetje in razmnoževanje v habitatih, ki sežejajo od suhih regij do vlažnih travnikov in motenih območij.