Kako pridejo vrste na seznam ogroženih?

Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) je mednarodna avtoriteta za stanje ohranjenosti vrst. Merila Rdečega seznama IUCN se uporabljajo za oceno tveganja izumrtja na tisoče vrst in podvrst. Rdeči seznam IUCN je najobsežnejši vir informacij na svetu o statusu tveganja globalnega izumrtja živalskih, rastlinskih in glivičnih vrst. Je ključni pokazatelj zdravja svetovne biotske raznovrstnosti.

Vrste so dodane na seznam ogroženih na podlagi niza meril, ki ocenjujejo tveganje izumrtja. Ta merila vključujejo:

* Velikost populacije: Velikost populacije vrste je ključni dejavnik pri določanju tveganja izumrtja. Vrste z majhnimi populacijami so bolj izpostavljene izumrtju kot vrste z velikimi populacijami.

* Trend prebivalstva: Pomemben je tudi trend velikosti populacije vrste. Vrste, katerih populacije upadajo, bodo bolj verjetno izumrle kot vrste, katerih populacije so stabilne ali naraščajo.

* Geografsko območje: Geografsko območje razširjenosti vrste je tudi dejavnik pri določanju tveganja izumrtja. Vrste z majhnim geografskim obsegom so bolj ranljive za izumrtje kot vrste z velikim geografskim obsegom.

* Kakovost habitata: Pomembna je tudi kakovost habitata vrste. Vrste, ki živijo v degradiranih ali razdrobljenih habitatih, bodo bolj verjetno izumrle kot vrste, ki živijo v visokokakovostnih habitatih.

* Grožnje: Prisotnost groženj vrsti, kot so lov, izguba habitata ali podnebne spremembe, je tudi dejavnik pri določanju tveganja izumrtja.

Vrste so dodane na seznam ogroženih, ko izpolnjujejo enega ali več teh kriterijev. Rdeči seznam IUCN se redno posodablja, ko so na voljo nove informacije, tako da se lahko status vrste sčasoma spremeni.