Kemija razkroja
Ko riba umre, se njeno telo takoj začne razkrojiti. Nastajajoč smrad ni povzročen en sam faktor, ampak kombinacijo bioloških procesov in okolijskih pogojev.
Trimetilamin in bakterijski razkroj
Ribe naravno vsebujejo trimetilamin in sorodne spojine. Po smrti bakterije začnejo razkrojiti te snovi, jih pretvarjajo v trimetilamin oksid in druge izdelke, ki sproščajo močan, neomejljiv ribji vonj.
Enzimi in razkroj tkiv
Prehranski enzimi, ki so nekdaj pomagali ribi prevarjati hrano, ostanejo aktivni v njenih tkivih po smrti. Ti enzimi razkrojijo beljakovine in maščobe, sproščajo spojine z neprijetnimi vonji. Hkrati okoljske bakterije poselijo truplo, se nahajajo s mesom in pospešujejo nastajanje-merzilnih vonjav.
Bakterije razkroja
Topli, vlago pogoji na mrtvi ribi ustvarjajo idealno gnezdilo za bakterije razkroja. Medtem ko požirajo ribja tkiva, proizvajajo merzilne metabolizme, ki poglobijo stench.
Beljakovine in žveplovne spojine
Razkrojajoče se beljakovine se razkrojijo na peptide in aminokisline, od katerih mnoge nosejo ostre, neprijetne aromate. Žveplovne spojine, kot je sulfid vodikov, se sproščajo med razkrojem, dodajajo jajčevo noto k skupnemu vonju.
Vloga temperature in vlažnosti
Okoljski pogoji igrajajo glavno vlogo. Toplo, vlažno vreme pospešuje bakterijsko rast in razkroj, kar naredi vonj intenzivnejšim in hitrejšim. Hladnejši ali sušnejši pogoji upočasnijo proces, a ga ne ustavijo popolnoma.
Skupaj te kemične in biološke dejavniki ustvarijo močan, ostajajoč vonj, ki ga povezujemo z mrtvimi ribami.