Vodne živali se soočajo z dvema glavnima izzivoma pri osmoregulaciji:
* Slanost: Koncentracija soli v morski vodi je veliko večja kot v sladki vodi. To pomeni, da se morajo vodne živali, ki živijo v morski vodi, nenehno truditi, da voda ne bi zapustila njihovih teles in sol vstopila.
* Tlak vode: Tlak, ki ga povzroča voda, narašča z globino. To pomeni, da morajo vodne živali, ki živijo v globoki vodi, nenehno delati, da preprečijo, da bi njihovo telo zmečkalo pritisk.
Osmoregulacija je potrebna za preživetje vodnih živali v teh zahtevnih okoljih. Z vzdrževanjem pravilnega ravnovesja soli in vode lahko vodne živali vzdržujejo svojo notranjo homeostazo in se izognejo dehidraciji, neravnovesju elektrolitov in drugim zdravstvenim težavam.
Tukaj je nekaj konkretnih primerov, kako je osmoregulacija potrebna za vodne živali:
* Ribe: Ribe uporabljajo svoje škrge za pridobivanje kisika iz vode. Škrge pa omogočajo tudi vstop soli v ribje telo. Da bi preprečili dehidracijo, morajo ribe nenehno piti vodo in skozi ledvice izločati sol.
* Rakovi: Raki imajo poseben organ, imenovan zeleno žlezo, ki jim pomaga uravnavati ravnovesje soli in vode. Zelena žleza izloča sol in absorbira vodo ter pomaga rakcem vzdrževati pravilno osmotsko ravnovesje v telesu.
* Meduze: Meduze so želatinaste živali, ki so sestavljene iz 95 % vode. Da meduze ne bi počile, morajo nenehno črpati vodo iz telesa. To počnejo s pomočjo niza mišic, ki se krčijo in sproščajo, kar ustvarja pretok vode skozi njihova telesa.
Osmoregulacija je pomemben proces za vodne živali. Z vzdrževanjem pravilnega ravnovesja soli in vode lahko vodne živali vzdržujejo svojo notranjo homeostazo in preživijo v zahtevnih okoljih.