1. Sifoniranje: Školjke uporabljajo svoje sifone za črpanje vode iz okolice. Voda vstopi v tokovni sifon, ki se nahaja blizu sprednjega dela telesa školjke.
2. Filtriranje: Ko voda prehaja skozi vhodni sifon, jo filtrirajo škrge školjke. Škrge so prekrite z drobnimi migetalkami, ki ujamejo delce hrane, kot so plankton, alge in druge organske snovi.
3. Zaužitje: Filtrirana voda je skupaj z ujetimi delci hrane usmerjena proti ustom školjke. Usta se nahajajo na trebušni strani školjke, blizu dna sifonov.
4. Požiralnik: Iz ust delci hrane vstopijo v požiralnik. Požiralnik je kratka mišična cev, ki vodi od ust do želodca.
5. Želodec: Želodec je mešičast organ, kjer poteka začetna prebava hrane. Želodec vsebuje prebavne encime, ki razgradijo delce hrane na manjše molekule.
6. Črevesje: Iz želodca se delno prebavljena hrana premakne v črevesje. Črevo je dolga, zvita cev, ki poteka od želodca do anusa. Črevesje je obloženo z mikrovili, ki so drobni prstasti izrastki, ki povečajo površino za absorpcijo hranil.
7. Prebavni divertikuli: Školjke imajo tudi specializirane strukture, imenovane prebavni divertikuli, ki se odcepijo od črevesja. Prebavni divertikli vsebujejo prebavne encime, ki pomagajo razgraditi določena hranila, kot so ogljikovi hidrati in beljakovine.
8. Absorpcija: Ko se hrana premika skozi črevesje, se hranila absorbirajo v krvni obtok školjk skozi stene črevesja in prebavne divertikule.
9. Egestion: Neprebavljeni ostanki hrane se skupaj z odpadnimi snovmi izločijo iz telesa školjke skozi anus. Anus se nahaja v bližini zunanjega sifona, ki je odprtina, skozi katero se voda izloča iz telesa školjke.
Ta proces gibanja in prebave hrane omogoča školjkam, da črpajo bistvena hranila iz svoje prehrane in jih pretvorijo v energijo za rast, razmnoževanje in druge telesne funkcije.