- Izjemna svetost in krepost, ki jo je pokazal vse življenje.
- Globoki teološki in duhovni spisi, ki so močno obogatili cerkvene nauke, vključno z vplivnimi deli, kot sta "O milosti in svobodni volji" in "Koraki ponižnosti".
- Neumorno prizadevanje za promocijo meništva in cistercijanskega reda, ki pomembno prispeva k oživitvi in širjenju samostanskega življenja v Evropi.
- Aktivna vloga pri reševanju teoloških sporov in spodbujanju edinosti Cerkve, predvsem v razpravah o učenju Petra Abelarda.
- Sloves, da je med svojim življenjem in po smrti naredil številne čudeže, kar je še utrdilo njegov sloves svetnika.
Kanonizacija Bernarda iz Clairvauxa je bila dokaz njegovega globokega vpliva na Cerkev in njegove trajne zapuščine kot čaščenega svetnika in duhovnega voditelja.